Ste že naredili oceno tveganj zaradi trenutnega stanja v Iranu in okolici?

Če podjetje v Sloveniji ocenjuje tveganja vojne v Iranu in okolici, mora pristopiti sistematično in večplastno. Ne gre samo za neposredno izpostavljenost Iranu, temveč tudi za širše geopolitične, energetske, logistične in finančne učinke – zlasti prek regije Bližnjega vzhoda.

Spodaj so osnovni koraki (ki so seveda odvisni od velikosti ali specifike podjetja).

1. Opredelitev neposredne izpostavljenosti
Podjetje naj najprej odgovori na osnovna vprašanja:
Ali imamo kupce, dobavitelje ali partnerje v Iranu?
Ali poslujemo z državami v regiji (npr. ZAE, Savdska Arabija, Turčija)?
Ali uporabljamo dobavne poti skozi Perzijski zaliv ali Sueški prekop?
Ali smo izpostavljeni sankcijam (ZDA, EU)?
Če ni neposredne izpostavljenosti, je tveganje običajno posredno, a še vedno lahko pomembno.

2. Energetsko tveganje (zelo pomembno za EU)
Vojna v Iranu bi lahko vplivala na:
– cene nafte (zapora Hormuške ožine),
– cene plina,
– stroške transporta.

Za Slovenijo in EU to pomeni višje proizvodne stroške, inflacijski pritisk, zmanjšano kupno moč…

Podjetje naj izvede:
scenarij +20 %, +40 %, +70 % dvig cen energije, oceno vpliva na EBITDA in denarni tok, preverbo možnosti hedginga ali dolgoročnih pogodb.

3. Geopolitično in sankcijsko tveganje
EU bi v primeru eskalacije lahko uvedla dodatne sankcije proti Iranu ali sekundarne omejitve za poslovanje z določenimi državami/regijami.

Podjetje naj preveri:
skladnost z EU sankcijsko zakonodajo, odvisnost od USD plačilnih tokov, izpostavljenost ameriškemu trgu (sekundarne sankcije).

4. Logistična tveganja
Možni učinki so motnje v pomorskem prometu, podražitve kontejnerskih prevozov, zamude dobav…

Podjetje naj identificira kritične dobavne komponente, oceni alternativne dobavitelje, preveri zaloge (varnostna zaloga 3–6 mesecev?).

5. Finančna tveganja
Vojna običajno povzroči volatilnost valut, rast obrestnih mer, padec kapitalskih trgov.
Oceniti je treba valutno izpostavljenost, likvidnostno rezervo, občutljivost na padec prihodkov.

6. Makroekonomski scenariji:
Priporočljivo je oblikovati več scenarijev:
Omejen regionalni konflikt (kratkoročni vpliv na energijo), dolgotrajna destabilizacija regije in pa širša mednarodna eskalacija (upam, da je ta res malo verjetna).

Za vsak scenarij:
– ocena prihodkov,
– vpliv na marže,
– vpliv na investicije,
– vpliv na financiranje.

7. Upravljanje tveganj (konkretni ukrepi)
-diverzifikacija dobaviteljev,
– dolgoročne energetske pogodbe,
– valutni hedging,
– krepitev likvidnostne rezerve,
– redno spremljanje geopolitičnih signalov.

Za večino slovenskih podjetij tveganje najbrž ni neposredno, temveč energetsko, inlacijsko, dobavno-logistično in finančno.